Zakaj so Slovenci bogati v nepremičninah, a revni v delnicah

Podatki o premoženju gospodinjstev razkrivajo ogromne razlike v kulturi varčevanja in investiranja. Medtem ko Američani prisegajo na delnice, Nemci na stabilnost, smo Slovenci (zeleni graf) postali pravi nepremičninski prvaki. Toda kje se skriva past?

---

Grafikon premoženja gospodinjstev nam nastavlja ogledalo. Če Slovenijo primerjamo z velesilama, kot sta Nemčija in ZDA, hitro ugotovimo, da nismo le drugačni – smo povsem svoja zgodba.

Slovenci večino svojega premoženja hranimo v nepremičninah, medtem ko Američani bogastvo gradijo predvsem na finančnih trgih.

1. ZDA (svetlo modra): finančni giganti

Ameriška gospodinjstva imajo daleč največ premoženja glede na BDP, a ključna je njegova sestava: levji delež predstavljajo finančna sredstva – prihranki, skladi in delnice. Američani svoje bogastvo gradijo predvsem na kapitalskih trgih. Ko raste borza, raste tudi njihovo premoženje.

2. Nemčija (temno modra): zmernost in stabilnost

Nemci so nekje vmes. Imajo bolj uravnoteženo razmerje med nepremičninami in finančnim premoženjem. Zanimivo je, da imajo glede na BDP manj premoženja v nepremičninah kot Slovenci, kar odraža močno kulturo najemniškega trga in večjo finančno razpršenost.

3. Slovenija (zelena): nepremičninska velesila

Tu postane zgodba posebej zanimiva.

• Eksplozija nepremičninskega bogastva:

  Od leta 2015 dalje vrednost slovenskih nepremičnin (nefinančno premoženje) raste izjemno hitro – hitreje kot v Nemčiji ali ZDA.

• Šibko finančno zaledje:

  Finančno premoženje slovenskih gospodinjstev ostaja v primerjavi z ZDA precej skromno. Slovenci večino svojih prihrankov in občutka varnosti še vedno vlagamo v »zidove«.

Kaj nam to pove?

Slovenci smo po vrednosti nepremičninskega premoženja prehiteli celo Nemce. Na papirju smo zaradi rasti cen stanovanj postali zelo bogati. A tu se skriva pomembna razlika:

• Američan lahko svoje delnice proda v nekaj minutah, če potrebuje denar.

• Slovenec pa pogosto živi v svojem bogastvu – v hiši ali stanovanju –, ki ga brez prodaje ali zadolževanja ne more uporabiti za vsakodnevne stroške.

Zaključek

Grafikon potrjuje, da smo Slovenci izrazito nepremičninsko usmerjen narod. Naš zeleni graf raste predvsem zaradi visokih cen stanovanj in hiš. Smo bogati v opekah, precej manj pa v finančnih naložbah.

Vprašanje za prihodnost zato ostaja: je pametno imeti skoraj vsa jajca v isti – nepremičninski – košari, medtem ko velik del sveta bogastvo gradi tudi prek finančnih trgov?